2-AG in anandamid sta dva izmed najbolj proučevanih endokanabinoidov: naravno prisotni spojini, ki ju proizvaja človeško telo in ki delujeta na iste receptorje kot številni rastlinski kanabinoidi.
Te spojine so proučevali zaradi njihove morebitne vloge pri podpori lastnih regulativnih funkcij telesa.
Proučevanje različnih vlog 2-AG in anandamida ponuja dragocen vpogled v delovanje notranjih sistemov telesa in poudarja kompleksnost teh medsebojnih vplivov.
Na podlagi znanstvenih raziskav in praktičnih izkušenj lahko bolje razumemo, kako te spojine sodelujejo z naravnimi funkcijami telesa.
Raje gledate kot berete? Ta videoposnetek povzema ključne točke članka:
Ključne ugotovitve
- Prvi kanabinoidni receptor (CB1) so identificirali leta 1988, leta 1992 pa je skupina, v kateri so bili William Devane, Lumír Hanuš in Raphael Mechoulam, identificirala anandamid, prvi znani endokanabinoid.
- Receptorji CB1 so predvsem v možganih, hrbtenjači in osrednjem živčnem sistemu, receptorji CB2 pa večinoma v imunskih tkivih.
- 2-AG in anandamid sta endogena lipida, ki v telesu delujeta s kanabinoidnimi receptorji.
- Odkritje endogenih kanabinoidov je pomagalo pojasniti naravno vlogo kanabinoidnih receptorjev pri ljudeh.
- Tako 2-AG kot anandamid nastajata po potrebi in se v telesu ne skladiščita.
Ta članek je zgolj informativne narave in se ne nanaša na noben izdelek iz naše spletne trgovine. Za več informacij si oglejte našo celotno izjavo o omejitvi odgovornosti.
Vloga endokanabinoidov v ECS
Proučevanje rastline konoplje je prispevalo k odkritju in poimenovanju endokanabinoidnega sistema (ECS). Spojine v rastlini so v marsičem podobne endokanabinoidom v telesu. Raziskave še naprej proučujejo, kako je ECS morda povezan z različnimi naravnimi procesi.
Vloga 2-arahidonoilglicerola (2-AG)
Ena pomembnih molekul je 2-arahidonoilglicerol, običajno imenovan 2-AG. Pregledni članek v reviji Molecules ga opisuje kot najbolj razširjen endokanabinoid in polni agonist receptorjev CB1 in CB2, ki prispeva k retrogradnemu signaliziranju med živčnimi celicami.
Študija v reviji Obesity Research & Clinical Practice je pri ženskah z debelostjo proučevala povezave med 2-AG in anandamidom v krvnem obtoku ter snovmi, ki uravnavajo apetit, kot je leptin. 2-AG so zaznali tudi v materinem mleku, študije na živalih pa proučujejo njegovo morebitno vlogo pri sesanju in zgodnjem razvoju.
Raziskave endokanabinoidov in kognitivnega staranja
Povezava med endokanabinoidi in staranjem ostaja fascinantno raziskovalno področje. Čeprav je še veliko neodgovorjenih vprašanj, zlasti glede stanj, ki vplivajo na kognitivne funkcije, raziskovalci še naprej proučujejo, kako ECS morda vpliva na normalne procese staranja.
Zapletena narava sistema kaže, da bi endokanabinoidi sčasoma lahko imeli vlogo pri vplivanju na nevronske mreže, vendar so za globlje razumevanje tega področja potrebne dodatne študije.
Komunikacija med endokanabinoidi in glialnimi celicami
Izstopa tudi način, kako endokanabinoidi delujejo z glialnimi celicami. Za razliko od številnih nevronov astrociti (vrsta glialnih celic) v možganih odraslih miši izražajo receptorje CB1 le v majhni meri, zaradi česar je njihova komunikacija z endokanabinoidnim sistemom bolj zapletena.
Študija na miših, ki so jo izvedli Bilkei-Gorzo in sod. (2018), je pokazala, da so odstranitev receptorjev CB1 z GABAergičnih nevronov spremljale s starostjo povezane spremembe oblike in vnetne aktivnosti astrocitov, kar nakazuje, da nevroni morda delujejo kot posredniki, ki prek signalizacije CB1 vplivajo na odzive glialnih celic. Te ugotovitve ponujajo dragocen vpogled v to, kako bi ECS lahko sodeloval pri ohranjanju uravnoteženega notranjega okolja v živčnem sistemu.
| Študija | Ključne ugotovitve | Podrobnosti | Zaključek |
|---|---|---|---|
| Bilkei-Gorzo in sod. (2018) | Nevroni prek receptorjev CB1 vplivajo na odzive glialnih celic. |
|
Pri miših so motnjo signalizacije receptorjev CB1 na GABAergičnih nevronih spremljale funkcionalne spremembe astrocitov, pomembne za staranje možganov. |
Glialne celice in endokanabinoid 2-AG
Pri miših glialne celice, kot kaže, zaznavajo motnje, kot so bakterijske okužbe, in lahko v odziv nanje spremenijo svoje delovanje.
Med temi spremembami telo poveča proizvodnjo endokanabinoidov. Nevroni se odzovejo tako, da aktivirajo bližnje receptorje CB1 in posredujejo signale drugim živčnim celicam, hkrati pa vplivajo na imunske odzive. Z beljakovinami glialnim celicam tudi sporočajo informacije o stanju, kar pomaga uravnavati vnetno aktivnost.
Eden ključnih endokanabinoidov, ki jih nevroni med tem procesom proizvajajo in sproščajo, je 2-arahidonoilglicerol (2-AG).
Kaj se zgodi, ko možgani upočasnijo proizvodnjo endokanabinoidov?
Ali se ravni endokanabinoidov s staranjem naravno znižujejo, še ni jasno, v študijah na živalih pa so zmanjšano signalizacijo receptorjev CB1 povezali s spremembami v delovanju možganov. Pri miših brez receptorjev CB1 so zgodnji kognitivni upad in izgubo živčnih celic spremljale nevrovnetne spremembe, kar nakazuje, da lahko zmanjšana stimulacija receptorjev CB1 vpliva na aktivnost glialnih celic in komunikacijo med nevroni.
Pri Alzheimerjevi bolezni so napredovale faze povezane z izgubo populacij živčnih celic.
Raziskava, ki jo je opravil Bilkei-Gorzo (2012), izpostavlja spremembe endokanabinoidnega sistema pri nevrodegenerativnih stanjih. Znanstveniki so proučevali tudi, kako fitokanabinoidi, kot sta THC in CBD, delujejo z biološkimi sistemi, vključno s tistimi, ki so udeleženi pri oksidativnem ravnovesju in vnetju.
Kaj je THC (tetrahidrokanabinol)?
Anandamid
Anandamid, znan tudi kot arahidoniletanolamid, je za 2-AG eden najbolj proučevanih endokanabinoidov. Izhaja iz arahidonske kisline, nenasičene maščobne kisline, ki je v znatnih količinah prisotna v osrednjem živčnem sistemu.
Anandamid sta leta 1992 prva identificirala farmakolog William Anthony Devane in analitski kemik Lumír Ondřej Hanuš. Ime izhaja iz sanskrtske besede »Ananda«, ki pomeni veselje, radost ali blaženost, kar je primerna navezava na njegovo vlogo v telesu.
Medsebojno delovanje z endokanabinoidnim sistemom
Anandamid podobno kot rastlinski kanabinoidi deluje z receptorji CB1 in CB2. Pri višjih koncentracijah lahko v endokanabinoidnem sistemu celo zavira učinke spojin, kot je THC. Čeprav sta anandamid in THC zelo topna v maščobah, se njuni molekulski strukturi precej razlikujeta.
Nastajanje in stabilnost
Anandamid se sintetizira v tkivih in celičnih membranah. Opisanih je več poti njegovega nastajanja. Glavna pot vključuje encim fosfodiesterazo (NAPE-PLD), ki cepi membranski fosfolipidni prekurzor N-arahidonoil fosfatidiletanolamin (NAPE), za neposredno združitev arahidonske kisline z etanolaminom pa na splošno velja, da je manj verjetno fiziološko pomembna, ker zahteva zelo visoke koncentracije obeh snovi.
Kljub svojemu pomenu ima anandamid v telesu zelo kratek razpolovni čas, saj se po privzemu v celice hitro razgradi, predvsem pod delovanjem encima hidrolaze amidov maščobnih kislin (FAAH).
Druge receptorske tarče
Anandamid ne deluje le s kanabinoidnimi receptorji. Po študiji, ki so jo objavili Zygmunt in sod. (1999), se veže tudi na druge tarče, vključno z receptorjem TRPV1, ki ga včasih imenujejo vaniloidni receptor.
Ta receptor, ki je prisoten v senzoričnih živčnih celicah po vsem osrednjem in perifernem živčnem sistemu, je povezan z zaznavanjem bolečinskih dražljajev, toplote in ostrih okusov.
Drugi endogeni ligandi v endokanabinoidnem sistemu so:
| Ligand | Polno ime |
|---|---|
| NADA | N-arahidonoildopamin |
| OAE | Virodamin (O-arahidonoil etanolamin) |
| AGE | 2-arahidonil gliceril eter (noladin eter) |
| Pregnenolon | Pregnenolon (steroid, opisan kot signalno specifičen zaviralec receptorja CB1) |
| LPI | Lizofosfatidilinozitol (endogeni agonist receptorja GPR55) |
Anoreksija in kaheksija
Resne bolezni lahko močno vplivajo na bolnikove prehranjevalne navade. Anoreksija (nenormalna izguba apetita) in kaheksija (nehotena izguba telesne teže, vključno z mišično maso in maščobo) sta nespecifična simptoma, ki ju pogosto opazimo pri avtoimunskih boleznih, resnih okužbah in tumorjih.
V nekaterih primerih se ti simptomi lahko pojavijo tudi pri osebah, odvisnih od psihoaktivnih snovi. Če se ta stanja dalj časa ne obravnavajo, lahko privedejo do resnih telesnih zapletov, pri čemer je za okrevanje včasih potrebna umetna prehranska podpora.
Kateri kanabinoidi imajo psihoaktivni učinek?
Vpliv na mišično maso in pomanjkanje hranil
Kaheksija je povezana z opaznim zmanjšanjem mišične mase in splošnim upadom telesne moči. Številni ljudje s tem stanjem lahko poročajo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti in slabšem splošnem počutju. Ob teh telesnih spremembah pogosto opazimo tudi simptome, kot so slabost, tesnoba in slabo razpoloženje.
Na podlagi opažanj iz znanstvenih raziskav so motnje energijskega ravnovesja telesa povezali z morebitnim pomanjkanjem ključnih hranil, kot so kalcij, vitamin D in fosfat. Ta neravnovesja lahko prispevajo k širšim zapletom, ki vplivajo na zdravje kosti in zob.
Prizadeti sta lahko tudi kognitivna funkcija in imunski odziv, čeprav se izkušnje posameznikov razlikujejo. Nadaljnje raziskave nakazujejo, da je po ustreznih strategijah obravnave in okrevanja morda mogoče izboljšati splošno stanje imunskega sistema.
Vloga endokanabinoidnega sistema
Endokanabinoidni sistem (ECS) je predmet zanimanja znanstvenih študij, povezanih z lakoto in fiziološkim ravnovesjem. Receptor, znan kot GPR55, je pritegnil pozornost zaradi svoje vloge pri uravnavanju ravni znotrajceličnega kalcija v celicah in nevronih prek delovanja kanabinoidov.
Raziskovalci proučujejo, kako je ta mehanizem morda povezan s spremembami energijskih potreb telesa med boleznijo. Anandamid, enega od endokanabinoidov v telesu, so proučevali zaradi njegovega delovanja z receptorji CB1, nekatere raziskave pa proučujejo morebitne povezave s signalizacijo apetita.
Nekatere študije nakazujejo morebitno povezavo med endokanabinoidnim sistemom in energijsko presnovo, vendar so za pojasnitev teh ugotovitev potrebne nadaljnje raziskave.
Pogosta vprašanja
Kaj sta 2-AG in anandamid?
2-arahidonoilglicerol (2-AG) in anandamid (arahidonoiletanolamid) sta endokanabinoida, ki sta naravno prisotna v človeškem telesu. Sta nevrotransmiterja lipidne narave, ki se vežeta na kanabinoidne receptorje.
Kako telo sintetizira 2-AG in anandamid?
2-AG se sintetizira predvsem z encimsko cepitvijo diacilglicerola, ki jo izvaja diacilglicerol lipaza. Anandamid nastaja predvsem iz N-arahidonoil fosfatidiletanolamina (NAPE) z delovanjem specifičnih encimov fosfolipaz.
Kakšne so glavne funkcije 2-AG in anandamida?
2-AG in anandamid sodelujeta pri vplivanju na vrsto naravnih telesnih funkcij, kot so razpoloženje, apetit in spomin. Te spojine delujejo kot signalne molekule v endokanabinoidnem sistemu.
Kako 2-AG in anandamid delujeta s kanabinoidnimi receptorji?
2-AG in anandamid se vežeta na kanabinoidne receptorje, predvsem na receptorja CB1 in CB2. 2-AG velja za polnega agonista teh receptorjev, anandamid pa deluje kot delni agonist.
Katerega endokanabinoida je v možganih več?
V možganih je 2-AG bistveno več kot anandamida. Študija na podganah iz leta 1997 je poročala o približno 170-krat višjih ravneh v možganih v primerjavi z anandamidom, poznejši pregledni članki pa navajajo, da so ravni anandamida v možganih približno 10- do 100-krat nižje od ravni 2-AG.
Kako se 2-AG in anandamid razgradita?
2-AG razgrajuje predvsem encim monoacilglicerol lipaza (MAGL). Anandamid se razgrajuje predvsem s hidrolazo amidov maščobnih kislin (FAAH).
Ali imata 2-AG in anandamid različni fiziološki vlogi?
Da, 2-AG so proučevali zaradi njegove vloge v imunskih in vnetnih procesih, anandamid pa v povezavi z razpoloženjem in uravnavanjem čustev. Opazili so, da njuno različno delovanje s kanabinoidnimi receptorji prispeva k razlikam v aktivnosti receptorjev.
Ali sta 2-AG in anandamid prisotna v živilih?
2-AG in anandamid običajno nista prisotna v živilih, nekateri viri hrane pa vsebujejo spojine, ki lahko vplivajo na njune ravni v telesu. Čokolada na primer vsebuje spojine, ki so strukturno podobne anandamidu.
Kako odkrivajo in razvrščajo nove kanabinoide?
